Nekako nepripravljen ter v stanju vodoravnega položaja na delovnem mestu dobim klic za takojšnjo misijo na majhen vrh imenovan Pohorje. Akcija bi potekala nekako takole:
Nimas deske, da bi se bordal... Ne rabiš je
Nimaš sulic, da bi se smušal... Ne rabiš jih
Nimaš jajc, da bi se spuščal po riti... Ne rabiš jiiii...jaaaalo. Čaki malo. Malo sem se mogoče zatipkal.
No v glavnem prišlo je ponovno obdobje sankanja. Spomini, ki se nam vsem povrnejo nazaj kadar vidimo takšne kot sem jest samo, da bi bil v polovičnem letnem obdobju (to pomeni 10let mlajši). Srce te zaboli, ko samo pomisliš da si prestar a kaj, ko te to ne briga.
Vreme idealno za spuščanje. Ekipa šterih se je odpravila na dvourni miting z pridobivijo snega v obraz, premraženo zamrznjene rokavice, kita, ki se iz 9 cm stisne na dolžino jajc, razbita kolena od vleke sank...
Zanimivo je postalo dokler nekdo v nočnem smučanju ni obrnil stikalo ter ugasnil luči celotnemu narodu na smučišču.
Dan se je končau ob laganemu Laškemu ter koščku pice.
Nimaš lepšega.
Toplosrčno priporočam!
Naš, vaš, njihov MDavor
24 December, 2007
Sankanje
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
6 comments:
to pivo je bil razlog, da si me zbudil sredi noči, z glasom dolgoletnega slovaka (al v kerem jeziku si že pač hotu komunicirat) ??? ... skratka zastopo te nism neč, pa hvala ker si me zbudo, nikoli pozabil mwa
samo 9? :D haha
hahaha:D davor se pa sankuu:)))
dd se pa ne spomne ka blo za bozicni ecer:D:D
heh... pijanci.
DD gremo na marof? Pa ker bo prej do britofa... =P
Anonymous pravi ... ti se samo ljepo jebi:D
to ni za jevnost in nečem se tega spomnit! ;)
Post a Comment