Terminator 5, Trailer

Naš zamišljeni bogec je naredil zemljo v pičlih 7 dneh. Hvala bogu , ker ne vemo koliko dni bo rabil da jo zruši (mislim da bomo kmalu zvedeli) ampak za našo staro bajto je pa kr nekaj mišic moral pokazati. Sej ne pravim da mu ni uspelo ampak lahko bi to šlo hitreje in ceneje



chrashing my crib from Davor Mrkic on Vimeo.

Fuk na težji način.

Ah tako to je. Eni se zabavajo na feštah medtem, ko drugi imajo privatne fešta z malo manj oblek v prostoru 1m²
Spermicidi, polni alkohola, ki so v moškem vedno pripravljeni se pretakat tako kot pri tunelih v katere grejo avtomobili noter in na drugem koncu ven. Kot pri matematiki, iz točke A v točko B...itd Amapak zakaj vedno vsi za en drek moremo to gledat oz. jih motit. Ljudje se imajo fajn. Ljudje samo hočejo imeti sex. Njemu hoče pridet, čeprav mu bo težko s petimi pivi v riti in ne vem s koliko prerezanimi pijačami.
To je pekel. Pijan ko driska, porivaš v neki hlod z željo da ti pride. Njega pa ni.
Siromaček. Smilil se mi je.


Fuk na wc-ju from Davor Mrkic on Vimeo.

Miklavž Šekiju

Kak ti ne bi prišel Miklavž in te razočaral,
če sem pa jaz dobil vse od njega kar sem si izbral.
Tvoja želja po bemfi ni slaba
ampak moral sem ti preprečit,
da ti ne bi v glavo prišla slava
Plišaste copate in žametne gate, bi te samo srbele
in poleti se zaradi švica dobro prijele.
Priporočam ti da počakaš še kakno leto,
ko bo Miklavž s pivom še do tebe doleto.
Da boš bolje vesel, te kar vabim na pivo,
ki mi ga je Miklavž v nogavico zrino.
Pridi

Blogrola party + značke

Sej je vse lepo in prav in mislim da je res uspel party od blogrole samo zakaj je oseba, ki je dizajnirala oz dala v proizvodnjo te značke, zakaj jih ni mogel narediti nekaj manj kot jih je. Kam da jih dam. V prodajo pomoje ne bi šlo, v smeti mi jih je žau vršt pod poušter da jih dam, mislim da jih zobna miška ne zbira....

In še utrinek dogodka !!!

Anketa: Kam bi najraje prdnil, če bi bila možnost?

Kam bi najraje prdnil, če bi bila možnost?

V zaveso
15 (51%)

V pojslo od ženske
4 (13%)

Med analnim sexom(samo za ženske ali pa...)
5 (17%)

Med sexom
5 (17%)

Zanimivo je to, ker ne lažete da med sexom zraven enega zadovoljstva opravljate še drugo. Ko bi lahko vsaj še play station igrali zraven, ona bi ga vlakla in še zraven prdno. Ko bi vsaj ženska še naredila kakšen zajterk ali večerjo na koncu. Heaven :D

Obljubljeno, prikazano! Blogrola 2008

»Bulš' k kamen v glavo« je podnaslov Davorjevega bloga. Verjetno je res »bulš«, ampak zadane pa včasih enako – paberki od tu in tam, kakšno dolenjsko imitiranje Rayja Charlesa, fotke s tega in onega 'študijskega izleta' s prijatelji, test kolesa »Gurni me 2009« in podobne nebuloze.


Ko gledamo tvoj blog, vidimo, da te zanimajo razne neumnosti –anketa o tem, kaj bi kdo naredil z zlato ribico, če bi jo našel mrtvo, pa 'stari Batman', imitiranje Rayja Charlesa. Od kod izvirajo ideje?

Zlata ribica in vse te nore ideje, ki mi prihajajo na um, so posledica vsakodnevnega preživljanja časa za računalnikom ali druženjem s kolegi. Vedno imamo v pogovorih kake 'tumaste' ideje in takrat se na glavi pojavi svetleča žarnica. Da pa jih slučajno ne bi pozabili, jih je treba obvezno zapisati v mobitel. Ta je moj zvesti spremljevalec tudi na WC-ju.
Veliko prispevkov je posledica torkov v Mariboru ali posebnih dni sedaj, ko sem se preselil v Ljubljani. Ker sem študent, je, kot ponavadi, normalno, da se spije kakšna steklenica viška in tako nastanejo vedno nekakšne dobrote za blog. Normalno je tudi, da zjutraj, ko se zbudiš, najprej pregledaš vse slike in vse tiste hecne SMS-e, ki si jih poslal, ne vede komu in za koga vraga :). Seveda je na slikah tudi kaj novih prijateljev in še manj je jasno, zakaj, ampak vse to je vredno dati na blog. Neprecenljiva surovina.
Najboljše so tiste objave, v katerih so prisotne nezgode ali pa, še bolje, komiranje. (Upam da ne bo mama brala Blogorole.) Nikoli pa ne spreminjam posnetega materiala v kakšnem programu za montažo. Najraje vidim, da je to čisto surova stvar, ki bo nekoga od 6 milijard ljudi zagotovo nasmejala. Hodil sem v šolo za multimedije, v kateri smo se učili malo igrati se s sliko in zvokom, tako da bi se dalo narediti kaj še bolj smešnega …

Kaj delaš službeno? Imaš slučajno željo biti komik/zabavljač, da je tvoj blog poln raznih štosov?

Hmm želja za komika mi nikoli ni bila tujam a žal se ne vidim v tem. Ne vem, kje bi črpal takšne ideje, kot jih vidimo na določenih komedijah. Rad pa jih gledam – komedije, kot so Jeff Dunham s svojimi lutkicami. Res priporočljivo za vsakogar. Potem je tu še Meksikanec z veliko oblogo špeha, Gabriel Inglesias. Govori o vsem in še več. Ta dva sta priporočljiva za vse in smeh je pri njima zajamčen. Mislim, da ni boljšega, kot če imaš možnost v družbi koga nasmejati, ali pa za bonus še vse ostale. Jaz sem povprečna oseba in ne pretiravam, razen če je resno potrebno. In ta potreba je kar pogosta.
Delam pa v T-2 v klicnem centru – no, bomo videli, če bo še to ostalo. Vsak človek išče kaj boljšega in med temi sem tudi jaz. Ko pride, pride, če ne pride, pa ostanemo tam.
Sicer rad delam, ker mi je zanimivo delati z različnimi ljudmi. V Mariboru sem delal tri šihte – enega v gostilni, enega v McDonaldsu in na T-2. Najzanimiveje mi je, kako sem začel v gostilni. Neko soboto sva prišla s prijateljem, ki je tam DJ, na pijačo, in prišla je še natakarica. Povedala je, da nima nikogar, ki bi delal. Kolega je rekel, da lahko jaz delam – in to brez moje odobritve. Sem rekel, da naj bo in začel delati v soboto zvečer, ko je največja gneča. Takoj sem dobil nekakšen pohvale, a šef sploh ni vedel zame. Naslednji dan sem že normalno delal, ker me je šef želel tam videti in čez nekaj časa me je hotel imeti za vodjo gostilne, a zaradi prenatrpanega termina nisem mogel.
Kako si začel blogati?
Blogati sem začel v Mariboru, ko sem videl enega od svojih kolegov, cimrov, da se je začel spuščati v globoke misli in sem si rekel – zakaj pa ne? Tako je nastal blog Fak off maš do konca življenja – ni mi žal. Zanimivo mi je deliti svoje dogodivščine z ostalimi in jim pokazati, kakšen v resnici sem. Nikoli mi ni nerodno povedati, kar mi leži v lobanji, zato sem popolnoma direkten. Prikažem vse, kar mislim, da bo ljudem hecno in da se bojo nasmejali.

Kako bereš bloge – a kar vse povprek ali samo od frendov? Kateri so ti kul, kateri ti niso?
Jah, berem največ od tistih, ki so resni in ki imajo nekaj smisla za pisanje. Tisto pisanje v tri krasne me ne zanima, kot je denimo »zbudil sem se, opral zobe in šel v šolo. Bil je lepi dan …«. Zanimajo me filmčki iz resničnega življenja oziroma tisti, v katerih meni poznani delajo bedarije. Včasih mi je všeč klikati gumb »naslednji spletni dnevnik«, ko po naključju izbere nek blog iz blogerskega sveta. Zanimive so slike ljudi, ki jih dajo gor ali pa kakšne aplikacije, ki jih dodajo gor – denimo z glasbo, razne ure, ankete …
Med zanimivejšimi blogi mi je bil blog kolegice, ki je šla v Ameriko in je namenila blog objavi slik in vsega, kar se dogaja tam. Najboljši mi je pa blog od kolega, ki bi ga pa predlagal za naslednji intervju – Ištvan Ferkeš. Oseba, ki je na svetu ni, ampak je od mojega kolega zamišljeni prijatelj.

Kaj lahko na tvojem blogu pričakujemo v bodoče?
Mislim, da ne bom nič spreminjal glede pisanja bloga. Me veseli, moje pisanje. Ostajam pri trditvi »glupost je neuničljiva«. V bodoče mislim, da bi rad imel nekaj zelo hudega. Če bi bilo možno, bi rad posnel nekakšen film, ki bi ga vsi dokaj vzljubili kot nekakšen hec in bi se o njem govorilo kar naprej. Seveda ne sme biti zrežiran ampak čisto preprosta, nepredvidljiva neumnost.
Česa takega še nisem našel – ampak, ko bo, upam, da se bo videlo in slišalo.

Nagradno vprašanje – kaj je z vami iz Brežic, da ste vsi rahlo utrgani? :-)
Upam, da za to nagradno vprašanje dobim res nagrado, ker je odgovor popolnoma DA. V bistvu smo samo dobrovoljčki in iščemo, da bi delali neke bedarije. Ne mislim, da bi tekli po ulici in jo uničevali, ali skakali po avtih – pač pa, da delamo sami iz sebe bedake. To nam je čisto v krvi. Po mojem je za to kriva slaba voda ali pa nuklearna Krško. Kaj pa naj rečem šele za Krško, ki je veliko bližje nuklearki kot nam ...

Zakaj si zadnja dva meseca in pol pavziral pri pisanju bloga?
Mah, nehal sem pisati, ker smo se preselili v Mostec. Gradimo bajto in neta še nismo uredili. Nisem odnehal, kot nekateri, ki se samo odločijo, da imajo probleme v življenju in nehajo. Ali mogoče tudi, da si gredo raje prerezat žile. Če si emo, si kr pejd …

Kaj pomeni naslov tvojega bloga oziroma komu je namenjen? Piše namreč "Fak of maš do konca življenja"?
Naslov bloga je bil namenjen nekomu, ampak o tej temi raje ne bi govoril – bolj občutljiva je. Sicer pa mi je naslov zanimiv in sem ga zato obdržal. Želel sem ga pa tudi spremeniti, a se ne morem spomniti, v kaj. Če bom ime zamenjal, bom tudi celotno podobo.

Torej – rad pišeš kake žolčne in brez sramu. A tvoji sorodniki poznajo tvoj blog – kako ga komentirajo? Ali je pač to tvoje skrivno življenje, kjer res delaš kaj hočeš?
Joooo, mama me je že spraševala, ko so imeli na dnevniku nekaj o blogih, če ga mam tudi jaz. Pa sem enostavno rekel, da ga imam in da ga pišem. In kaj je bilo naslednje vprašanje: »Kak je naslov?«
Hecno je bilo tudi, ko je mama hotela, da jo naučim uporabljati računalnik. Do gmaila zna priti in to je tud vse. Če izve, kako deluje google, bom moral blog ukiniti. (smeh) To je trenutno moj največji strah.
Prijatelji menijo, da sem v real life čisto drugačen kot na blogu. Nikoli si ne bi mogli misliti, da sem to jaz. V resnici sem zafrkant, ki se obnaša bolj otročje, na blogu pa delujem ''pametno''. Mislim, prijatelji – žaliti me pa ni treba. (smeh)

Česa ne bi nikoli napisal na blog?
Po moje bi bilo to nekaj o ... siguren sem, da ne bi pisal o ... hmm ne, ne bi pa niiikoli pisal o ... Ah, o vsem bi pisal. O dobrem in o slabem. Čim bolj bedasto je, to bolje. (smeh)

Izbrišeš veliko zapisov, ti je za kako stvar nerodno? Zakaj?
Če kakšno stvar izbrišem, je to zaradi tega, ker je neprimerno napisana. Neprimerno pomeni, da je preveč slovnično pravilno napisano in da ne uporabljam dovolj slenga.
Ko napišem objavo, jo shranim in jo drugi dan še enkrat preberem ter šele tedaj objavim. Imam tud momente, ko napišem po tri ali štiri objave in jih ne bi rad takoj objavil, pač pa jih shranim in objavim čez par dni.

Em - kaj bo pa zdaj, ko bo objavljen intervju - prej ali slej bo to prišlo tudi do tvoje mame?
To pa ne vem. Upam samo, da ne pride do mame. Najbolj se bojim, da bo kaka njena kolegica slučajno brala neko revijo in bo Blogorola padla na tla in se, kot ponavadi, odprla na strani intervjuja. IN bo: »Dana, Dana … Tvoj sin je alkoholik!« (smeh)
Mama, če to bereš – TO JE VSE LAŽ!
Po moje bi me vrgla nazaj tja, kjer me je našla. Nekje ob cesti verjetno …

Tole s slengom na blogu mi je všeč. A hočeš reči, da se prav trudiš, da bi bilo neberljivo?
Tudi, ja. Včasih sem se trudil, da bi resno pisal, lepo slovenščino, ampak sem se zatipkal. Na koncu, ko sem še enkrat vse prebral, sem našel toliko napak, da glava peče, in raje kar odnehal. Poskusil sem enostavno tipkati, da vidim, kako gre. Vejica da, vejica ne? Vseeno mi je. (smeh)