Mama je vedno govorila ''davor zakaj ješ kot pajcek, zakaj ne paziš, glej kam devaš stvari da ne boš padel čez njih...''. Ne, nikoli je nisem poslušal če pa sem jo je šlo vse v drugo smer. Prišlo je v navado, da se vsaki član družine izrazi z besedami, ko se polije ''jooo lej ga davorja kak je...ko prašič''
Ah kaj da rečem. V vsem morem bit prvi.
prešiiiiič, prešiiiiič
ReplyDeletema daaaj. to je premilo za mene
ReplyDeletemoj moj pujsi:D pa to ja kak bi pa biu svet če ni blo blo nas debelih:D
ReplyDeletene bi biu tak težki ;)
ReplyDelete